Med prioritetami slovenske policije ostaja boj proti bančni kriminaliteti. Do konca julija je policija skupno zaznala in evidentirala 236 kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete. 161 kaznivih dejanj so že obravnavali, skupna škoda vseh evidentiranih kaznivih dejanj pa naj bi presegala milijardo evrov.

Policija je na pristojna državna tožilstva, največ na specializirano državno tožilstvo, podala 108 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Ugotovljena škoda teh kaznivih dejanj po podatkih policije znaša 310 milijonov evrov.

Korupcija v bankah ne pozna meja
Kazenske ovadbe so bile podane zoper večje število osumljencev. Nekateri izmed njih so v času storitve kaznivih dejanj delovali kot člani organov vodenja in nadzora bank. Pri drugih osumljencih pa gre za bančne uslužbence ali duge fizične osebe, ki niso bile zaposlene v bankah, a so osumljenje napeljevanja in pomoči pri kaznivem dejanju, poroča STA.

Policija ima v obravnavi še 75 nerešenih zadev z ocenjeno škodo okrog 518 milijonov evrov, v katerih še zbirajo potrebna obvestila in dokaze.

Za policijo je pomembno sodelovanje z Banko Slovenije
Zanimivo je, da se policija za pregon bančne kriminalitete zelo opira na Banko Slovenije, v kateri so nedavno potekale hišne preiskave zaradi suma zlorabe položaja pri sanaciji bank. Regulatorja, torej Banko Slovenije, pa preiskuje tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bankah, ki jo vodi poslanec SDS mag. Anže Logar. Torej se policija za pregon bančne kriminalitete najbolj opira na regulatorja, ki ga sama preiskuje zaradi suma korupcije. Naravnost smešno.

Doslej je v okviru Banke Slovenije s policijo in tožilstvom pri preiskovanju bančne luknje sodelovala posebna inšpekcijska skupina, vendar je Banka Slovenije s spremembo statuta to službo integrirala v organizacijsko strukturo in jo tako incognito (na skrivaj) ukinila. Ob tem pa poudarjajo, da bodo še naprej sodelovali s policijo in organi pregona z izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za odločanje o zadevah, ki so lahko predmet kazenskega ali pred kazenskega postopka.

Selektivno izločanje dokumentacije
“Banka Slovenije se seveda zaveda tudi svoje dolžnosti naznanitve kaznivih dejanj, ki jih odkrije pri izvajanju svojih nalog,” so poudarili v bančnem regulatorju, ki je bil nedavno deležen kritik specializiranega tožilstva, da selektivno izroča zahtevano dokumentacijo.

Kako daleč gre korupcija v bančnem sistemu je vidno že slepemu. Policija preiskuje banke, ugotovijo, da so koruptivni odgovorni za nadzor, nato se obrnejo na Banko Slovenije za pomoč. Ta pa je v postopku zaradi zlorabe položaja in korupcije. Najbolj pa bode v oči stavek, da bo Banka Slovenije, še naprej sodelovala pri pregonu kriminalitete. In ob tem ukine organ, ki je namenjen sodelovanju s policijo.

Še specializirano državno tožilstvo trdi, da regulator selektivno izloča določeno dokumentacijo. Videti je, da je bančni sistem tako okužen, da si “veliki” slovenski bankirji dovolijo vse. Nad njimi ni nikogar, ne države, ne prava, še najmanj pa ljudje. Denar odteka, prvi minister Miro pa nič.

A. R.

Ni komentarjev

PUSTITE KOMENTAR