Zagrebško sodišče je včeraj v celoti razveljavilo sodbo proti nadškofu Alojziju Stepincu, ki je bil leta 1946 obsojen na 16 let zapora in prisilnega dela zaradi sodelovanja z ustaškim režimom v Neodvisni državi Hrvaški ter italijanskimi in nemškimi okupatorji. Hrvaški sabor je leta 1992 sprejel deklaracijo, da je šlo za montiran politični proces.

Revizijo postopka proti Stepincu je zahtevala nadškofova družina, zagrebško sodišče pa je včeraj razveljavilo odločitev jugoslovanskega sodišča, ki je Stepincu poleg izreka zaporne kazni odvzelo tudi politične in državljanske pravice. Jugoslovansko vrhovno sodišče je oktobra 1946 kaznovalo Stepinca tudi zaradi nasilnega spreobračanja pravoslavnih vernikov v katoličane ter sovražne propagando po drugi svetovni vojni.

Stepinac na sojenju, Foto: Wikimedia Commons
Stepinac na sojenju, Foto: Wikimedia Commons

V sodni postopek je bil vpleten celoten komunistični vrh

Hrvaška razveljavila sodbo jugoslovanskih oblasti proti Stepincu 2
“V sodni postopek proti Stepincu je bil vpleten celoten komunistični vrh,” pove sodnik Ivan Turudić – Foto: Youtube

Sodnik Ivan Turudić je danes pojasnil, da so odločitev jugoslovanskega sodišča obravnavali na podlagi zakonov Evropske unije.

Sodba predstavlja grobo kršitev takratnih in sedanjih načel kazenskega prava, kot so pravica in pravično sojenje, prepoved prisilnega dela ter obrazložitev sodbe in pravico do pritožbe,” je dejal Turudić. Dodal je, da je bilo v procesu proti Stepincu obtoženih 13 ljudi, ki so jih bremenili 40 kaznivih dejanj.

Turudić je ocenil, da je bil namen sodbe maščevanje Stepincu, v postopku pa je bil angažiran “celoten komunistični vrh”.

Stepinac ima velik ugled pri katoliškimi verniki na Hrvaškem

Hrvaška razveljavila sodbo jugoslovanskih oblasti proti Stepincu 6
Stepinac ima velik ugled med katoliškimi verniki na Hrvaškem” je povedal sodnik Turudić. Foto: Youtube

Med prestajanjem zaporne kazni v Lepoglavi je zavrnil pomilostitev in je zahteval vnovični postopek ali razveljavitev sodbe. Po 70 letih je volja kardinala Stepinca uresničilo svobodno sodišče republike Hrvaške,” je izpostavil Turudić.

Iz državnega tožilstva so sporočili, da ne nasprotujejo reviziji postopka proti Stepincu, ki ima veliki ugled med katoliškimi verniki na Hrvaškem.

Sabor je l.1992 že obsodil politični proces proti Stepincu
Hrvaški sabor je leta 1992 sprejel deklaracijo, s katero so obsodili politični proces in sodbo kardinalu Stepincu. V deklaraciji so poudaril, da je bil nadškof nedolžen. Med drugim so zapisali, da so Stepinca obsodili, ker je zavrnil zahtevo komunističnih oblasti, da bo ločil katoliško cerkev na Hrvaškem od Vatikana.

Revizijo postopka so izvedli na podlagi zakona o kazenskem postopku iz leta 2009, ki je omogočil revizijo za osebe, ki so bile na podlagi zlorabe politične moči obsojene za kazniva dejanja v času komunističnih oblasti.

Blaženi Alojzij (Alojzije) Viktor kardinal Stepinac, hrvaški blaženi, nadškof in kardinal duhovnik, je bil rojen  8.julija 1898 v vasi Brezarić  pri Krašiću (blizu Jastrebarskega). Stepinac se je rodil kot peti izmed osmih otrok premožnemu kmetu Josipu Stepincu  in ženi Barbari.  Pred svojim 18. rojstnim dnem, je bil Alojzij vpoklican v avsto-ogrsko vojsko.  V  1.svetovni vojni se je boril na italijanskem bojišču. V juliju 1918 je bil ranjen v nogo, zajet in tako je naslednjih pet mesecev preživel v ujetništvu v nekaterih italijanskih taboriščih za vojne ujetnike.

Po razpadu Avstro-Ogrske  je bil poslan iz taborišča v Solun. Stepinac se je po nekaj premestitvah iz Soluna leta 1919 vrnil domov.  Bil je aktiven  v hrvaškem katoliškem gibanju , udeleževal se je mednarodnih shodov Katoliške mladine.  Po sedmih letih študija na rimski Gregorijani je dobil doktorat in se vrnil v Zagreb. Stepinac je zaslužen, da je pri takratnem nadškofu Bauerju osnoval Karitas. Čeprav ni dosegel kanonoških let ga je nadškof Bauer imenoval za pomožnega škofa in po šestih letih je prejel polni položaj. Pij XII. pa ga je leta 1952 imenoval za kardinala katoliške cerkve. Umrl je 10.februarja 1960  v hišnem priporu v rojstni vasi Krašići pod Gorjanci. Pokopan je v zagrebški katedrali.

Komisija za ugotovljanje resnice o vlogi Stepinca

Sporna zgodovinska vloga Stepinca. Foto: Wikimedia Commons
Sporna zgodovinska vloga Stepinca. Foto: Wikimedia Commons

Mešana komisija katoliške in srbske pravoslavne cerkve (SPC) je sicer pred časom začela obravnavati Stepinčevo zgodovinsko vlogo, potem ko so v Beogradu nasprotovali odločitvi Vatikana, da bodo hrvaškega nadškofa razglasili za svetnika. SPC je navedel, da je zanj najbolj sporno ravnanje Stepinca v času ustaškega režima in pokristjanjevanje pravoslavnih vernikov.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da SPC ne more ustaviti postopka kanonizacije Stepinca in da bo komisija poskusila ugotoviti resnico glede ravnanja Stepinca tudi v odnosih med hrvaškimi katoliki in srbskimi pravoslavci v času druge svetovne vojne.

Zgodovinska protislovja pri Stepincu obstajajo
Nekateri ugledni hrvaški zgodovinarji, kot je Hrvoje Klasić, opozarjajo na določena protislovja pri Stepincu, ker ni vplival na številne katoliške duhovnike v NDH, ki so bili izpostavljeni pripadniki ustaškega gibanja. Klasić zavrača trditve, da je bil Stepinac vojni zločinec ali tisti, ki je spodbujal ali izvajal zločine med vojno.

Papež Janez Pavel II. je razglasil Stepinca za blaženega oktobra 1998.

Sofija Pika Simič

Ni komentarjev

PUSTITE KOMENTAR