Te dni v Sloveniji jokamo vsi – nekateri od sreče, drugi od žalosti. Splošno vzdušje niha kot velika gugalnica – od evforije do depresije in spet nazaj. Poleg tega, da smo bili priča številnim žalostnim – ali bolje rečeno tragičnim – dogodkom naših vladnih imenitnežev, smo se tudi pošteno nasmejali. Razlog, da je mnogo Slovencev te dni zelo vedre volje, je – za spremembo – nekdo, ki nam s svojimi izjavami sicer redno orosi oči ali pospeši utrip, nikakor pa ob njem nismo prasnili v smeh. Do sedaj!

Miro Cerar je na ponedeljkovi novinarski konferenci svoj narod razvedril, ko si je na “vladni piedestal” oziroma svoj (začasni?) govorniški oder prinesel mini transparent z zdaj že slavnim napisom: “Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.”

Kdo me je ukanil?
Priznam, ko sem videla sliko na Twitterju, sem najprej pomislila, da gre za s kakšnim Photoshopom popravljeno – sicer zelo duhovito – sliko. Ideja o Cerarju, ki ne jamra, se mi je zdela tako ironična, da sem se že spraševala, kdo je ta kreativni in satirični avtor predelane slike. Kakšna zmota …

Na moje presenečenje (s kančkom nejevernosti) sem kmalu ugotovila, da so moje teorije povsem napačne. Transparent je namreč delo samega Cerarja! No, ali pa njegovega (ne-spretnega?) piarovca; vendar se Cerar z mano ne strinja – glede napisa je namreč pogumno izrekel: “To je naša prihodnost.”

Morda mu delamo krivico?
Ideja Cerarja, ki ne jamra, je tako bizarna, da se sprašujem, o kom ta človek sploh govori. Nemara sem ga – tiste dni, ko sem brala njegove izjave – le ujela, ko je vstal na levi nogi. Morda mu delam strašno krivico in je on v resnici pozitiven, vesel, ustvarjalen, optimističen, navdihujoč – skratka domala razsvetljen človek. Človek, ki ne blebeta, ampak z dejanji rešuje problematiko Slovenije. Človek, ki ne jamra.  

V tem upajočem duhu pa so se v moje misli prikradle številne besede, ki jih je zadnjih nekaj mesecev trosil naokrog.

Cerar ali Cmerar? To je sedaj vprašanje.
Njegovo “jokcanje” se je začelo že ob postavitvi ograje oziroma – v cerarščini – “tehničnih ovir” na meji. Najprej je z vso vnemo tega sveta zatrjeval, da to pa že ne pride v poštev, nato pa praktično srce parajoče hlipal ob izjavah, da je “tehnične ovire” treba postaviti, ampak, češ – da je njemu ob tem iskreno hudo.

Podobna žalost veje iz njegovega srca tudi v tem tednu. V slavnem zagovoru njegovega (pre)dragega Mramorja se je na vse pretege pritoževal, kako mu – ravno sedaj, ko vlada skorajda blesti – drugi pod noge mečejo polena. Cerar vidi Slovenijo v vzponu prav na vseh področjih delovanja “Z vseh strani dežujejo zahteve po odstopih v časih, so se kazalci izboljšujejo,” opisuje krivico, ki se mu dogaja.

Kar ne more razumeti, da ravno sedaj, ko jim gre tako dobro, nekdo podira potičke v njegovem peskovniku. Ampak ostaja pogumen! “Ta vlada ne bo šla, ampak bo opravila svoje delo. Zato ne bom dovolil, da rušijo vlado,” optimistično zaključuje. Morda pa le ne jamra?

S svojimi modrostmi z veseljem pomaga tudi ostalim
Pravijo, da je znanje treba deliti. Pred nekaj dnevi je voditeljem članic EU potarnal, da Slovenija sama ne zmore obvladovati migrantskega toka (čeprav Šefic govori, da je vse v najlepšem redu?!), ob tem pa pokroviteljsko dodal, da se morajo evropske rešitve lotiti skupaj – z besedami: “A ne le v besedah, tudi dejanjih.” Morda je želel Merklovo, Faymanna, Orbana in še koga dregniti, “naj (kot on) ne jamrajo, ampak tudi oni iščejo rešitve”.

Po Koroškem po Kranjskem ne jamrajo vsi, ne jamrajo vsi, ne jamrajo vsi … 
V duhu širjenja optimizma po deželi, ki jo sicer že napada rahel priokus grenkobe, se je Cerar podal na pogumno pot – iskanja rešitev. Morda se zgleduje po kakšnem znamenitem vladarju, ki je združil svoj narod, v srcih svojih državljanov prižgal iskrice upanja in dvignil deželo iz trohnečih političnih močvirij. Morda pa ga bomo čez nekaj let upravičeno klicali Cerar Veliki …

V svojem pismu na družabnem omrežju Facebook je zapisal, da se je za slavni napis – “Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.” – odločil z namenom, da sebe in vse Slovenke in Slovence spomni, da je pot v boljšo prihodnost in boljše življenje stremljenje k rešitvam.

Gospod premier, v Sloveniji znaša minimalna bruto plača 790,73 evrov. Ko od tega odbijemo znamenite Mramorjeve davke, Slovencu v denarnici ostane približno 600 evrov. Verjemite mi – ONI so se že navadili iskati rešitve. Morda je sedaj pravi čas, da to storite tudi vi.

Anja Dangubič

Ni komentarjev

PUSTITE KOMENTAR