Kateri so bili najpomembnejši dogodki v letu 2015, ki bodo verjetno spremenili obliko in obseg mednarodnega pravnega reda v prihodnjih letih? Na znameniti Univerzi v Oxfordu so naredili lestvico 10 najpomembnejših dogodkov. Prav na zadnje mesto se je uvrstila tudi afera, ki so jo v zvezi z arbitražo zakuhali pri Erjavčevih.

Afera, ki je pristala na zadnjem mestu te lestvice, morda ni najpomembnejša, so zapisali na Oxfordu, zagotovo pa je prispevala k največjemu škandalu v mednarodnem pravu.

In kateri so bili sicer najpomembnejši dogodki?

1. Sprejetje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah
V letu, v katerem so bile novice običajno bolj slabe, je sprejetje
pariškega sporazuma o podnebnih spremembah izstopalo kot zelo pozitiven dogodek. Sporazum je izpostavljen kritikam, njegov uspeh pa bo odvisen od izvajanja, vendar je spodbudno, da je v zvezi s tako spornimi vprašanji, kot je spreminjanje nacionalnih energetskih politik v korist globalnega okolja, še vedno mogoče doseči mednarodni sporazum.

2. (Nadaljnja) internacionalizacija vojne v Siriji
Državljanska vojna v Siriji je sprožila že mnoga zelo težka pravna vprašanja, vendar pa je boj proti ISIS pritegnil k sodelovanju številne tretje države in s tem ustvaril še nekaj zelo perečih problemov v zvezi z zakonom o uporabi sile. Je vojna notranja ali mednarodna ali oboje – in kaj to pomeni za uporabo prava glede oboroženih spopadov? So države, kot sta Francija in Združeno kraljestvo, zdaj v vojni s Sirijo, in če so, kaj to pomeni? Je Rusiji dovoljeno napadati sirske upornike in ISIS, ker jo je povabil Asad? Stališča članic v zvezi s temi vprašanji, akademske razprave in morebitni prihodnji sodni izzivi bodo krojili razvoj vojnega prava.

3. Begunska kriza v Evropi
Gledajoč skozi prizmo mednarodnega prava je morda najbolj pomembna lekcija begunske krize v Evropi neuspeh prava, ki bi ob pomanjkanju politične volje pomembno prispevalo k odpravljanju humanitarne katastrofe.

Konvencija o beguncih iz leta 1951 je glede statusa, ki ga daje beguncem, jasna, številni mednarodni sporazumi o človekovih pravicah pa določajo najmanjšo stopnjo zaščite, do katere ima pravico vsak človek. Toda ob pogojih, ki so jih utrpeli mnogi begunci, je postalo boleče jasno, da mednarodnemu pravu manjkajo sposobnosti za izvrševanje zakonov. Nekoliko bolj razveseljivo je, da je francosko sodišče na podlagi mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic v begunskem taborišču v Calaisu odredilo izboljšanje razmer, in sicer zlasti za mladoletnike.

4. Pogajanja in sprejetje velikih regionalnih trgovinskih poslov
V letu, ki je bilo priča propadu dolgotrajnih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi, je bila regionalna prosta trgovina bolj pomembna kot kdajkoli prej.

5. Naraščajoča napetost v Južnem kitajskem morju
Lani so napetosti med Kitajsko in njenimi sosednjimi državami v Južnem kitajskem morju, kakor tudi med Kitajsko in Združenimi državami Amerike še naraščale, zaradi česar so se okrepile
vojaške patrulje za zagotovitev svobodne plovbe.

Kitajska je bila obtožena, da številne čeri in grebene v regiji umetno širi zato, da bi jih spremenila v otoke, ki zagotavljajo več pomorskih pravic. V oktobru so na arbitražnem senatu mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) odločili, da je le-to pristojno za odločanje o utemeljenosti terjatev Filipinov do Kitajske. Kitajska je razprave bojkotirala.

6. Palestina postala članica Mednarodnega kazenskega sodišča
V januarju je Palestina vložila deklaracijo na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), sprejela njegovo pristojnost in uradno pristopila k Rimskemu statutu. Tožilec ICC je nemudoma začel s predhodnim pregledom razmer v Palestini, da bi se ugotovilo, ali je potrebna ustrezna preiskava. Ta pregled je v teku, strokovno mnenje pa je, da je zelo malo verjetno in morda tudi nezaželeno, da bi prišlo do popolne preiskave.

7. Državni nadzor in pravica do zasebnosti
Vprašanja o zasebnosti in nadzoru so ostala v ospredju razprav v zvezi z mednarodnim pravom, pri čemer je britanska vlada v novembru napovedala osnutek zakonodaje, ki bo policiji in varnostnim službam omogočala, da spremljajo uporabo interneta državljanov.

V decembru so bile iz prelomne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) razvidne resne pomanjkljivosti v ureditvi državnega nadzora spleta v Rusiji, ki je tako kršila pravico do zasebnosti. Da bi poudarila pomembnost tega vprašanja, je Organizacija združenih narodov (OZN) imenovala svojega prvega posebnega poročevalca za pravico do zasebnosti.

8. Nadaljevanje polemike o investicijski arbitraži
Kritika investicijske arbitraže se je nadaljevala, komentatorji pa so bili vznemirjeni zaradi predlaganih določb o arbitraži v čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP).

9. Glavne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede konflikta v Gorskem Karabahu
V dveh prelomnih sodbah (Chigarov in drugi proti Armeniji in Sargsyan proti Azerbajdžanu) je Evropsko sodišče ugotovilo, da sta Armenija in Azerbajdžan kršila pravice posameznikov, ujetih v ta zamrznjen, a naraščujoč konflikt.

Sklepi sodišča so obravnavali pomembna vprašanja o razsežnosti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in o potrebi po vzpostavitvi komisij za premoženjske zahtevke ter bodo verjetno vplivali na rezultate tisočih podobnih tožb, ki še potekajo na ESČP.

10. Hrvaška proti Sloveniji, arbitražni prisluškovalni škandal
Morda to ni bil eden izmed najpomembnejših dogodkov v letu 2015, so zapisali na Oxfordu, a je bil eden izmed najbolj škandaloznih: razkritje, da so bili skrivaje zabeleženi prepovedani telefonski klici med slovenskim arbitrom in slovenskim zastopnikom v arbitraži s Hrvaško glede mejnega spora.

Posnetki so pokazali, da sta omenjena sodelovala pri tem, kako zagotoviti najboljši možen izid za Slovenijo. Slovenski arbiter je odstopil, Hrvaška pa se je iz postopka umaknila, a se arbitraža nadaljuje, dogovor pa naj bi bil sklenjen v letu 2016.

M. K. po Oxford University Press

Ni komentarjev

PUSTITE KOMENTAR